Kam s travo?

Poseljenost in obdelanost podeželja v Sloveniji se je, zahvaljujoč pripadnosti generacij kmetov in zavedanju o strateškem pomenu zagotavljanja prehrane v drugi polovici dvajsetega stoletja, vse do danes ohranila na visoki ravni. Prostor na območju Republike Slovenije bi se brez antropogenega vpliva zaradi naših geografskih in klimatskih razmer zarasel; oblikoval bi se gozdni ekosistem oz. klimaks.

Preko 72 % celotne skupne površine RS zavzemajo hribovska in gorska območja, kjer se na 328.000 hektarjih kmetijskih zemljišč izvaja kmetijska dejavnost. Na hribovskih in gorskih območjih se nahaja več kot 54 % vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Skupaj z drugimi območji s posebnimi naravnimi omejitvami, vezanimi na slabo produktivnost tal, razgiban relief ter druge omejitve, se na območjih z omejeno možnostjo za kmetijsko dejavnost (OMD) nahaja preko 74 % vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Pretežna možna raba kmetijskih zemljišč na območjih OMD je pridelava voluminozne krme na travnikih in pašnikih.

V prizadevanjih, da zmanjšamo emisije toplogrednih plinov (TGP) ter sočasno ohranimo poseljenost in obdelanost podeželja ter okrepimo prehransko varnost, velja opraviti resen razmislek, ali je 10 % vseh TGP ob upoštevanju njihovega toplogrednega učinka za sektor kmetijstva res preveč. Prispevek kmetijstva pri emisijah ogljikovega dioksida je manj kot 2 %, pri metanu 58 % in pri didušikovem oksidu 66 %. Ob preračunu toplogrednega učinka na ekvivalent ogljikovega dioksida kmetijstvo predstavlja skupnih 10 % emisij TGP, saj količina ogljikovega dioksida prispeva k izpustom 80 %, metana 12 %, didušikovega oksida 5 %, ostalo pa so drugi toplogredni plini.

Govedoreja je kot najpomembnejša kmetijska panoga v Sloveniji znotraj sektorja kmetijstva z 89 % največji vir toplogrednih plinov. Ko govorimo o območjih OMD, je zaradi naravnih danosti in edinega načina za izkoriščanje voluminozne krme reja prežvekovalcev najboljša možnost za zagotavljanje osnovne dobrine (hrane) ter urejene in poseljene kulturne krajine.

Kljub povedanemu lahko posameznik na več načinov pušča manjši ogljični odtis, npr. s tem, da se prehranjuje kot vsejed. Poseganje po mlečnih in mesnih izdelkih iz reje krav molznic oz. dojilj na hribovskih in gorskih območjih je bolj sprejemljivo kot uporaba teh izdelkov s kmetij v ravninskih predelih Slovenije. Pozanimati se velja tudi, ali se pri reji uporablja gensko spremenjena soja, zaradi pridelave katere se izsekava tropski pragozd, ter v kolikšni meri se na kmetiji uporabljajo mineralna gnojila, za katera velja, da imajo velik ogljični odtis. Najboljša izbira za oskrbovanje je zagotovo hribovska ekološka kmetija.

O teh vsebinah smo razpravljali na predstavitvi okoljskega produkta Viri toplogrednih plinov v kmetijstvu, ki je potekala v sklopu operacije LEADER/CLLD: Lokalno kroženje hranil – ekološki vrtovi. Operacija je sofinancirana preko LAS-a Srce Slovenije s strani Evropske unije, iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, in s prispevkom Republike Slovenije. Organ upravljanja EKSRP je MKGP. Odgovarja Združenje ekoloških kmetov - Zdravo življenje.