Za pitno vodo »domače« ni dovolj

Nenehno kroženje vode v Zemljini hidrosferi imenujemo vodni krog, ki ga poganja sevanje Sonca. V ozračju se nabira voda v obliki vodnih hlapov, ki se dvigajo s kontinentalnega in morskega površja. Vir vode v ozračju sta tudi dihanje, pri čemer se sproščata ogljikov dioksid in voda, ter izgorevanje organskih snovi, nafte, lesa itd. Končna produkta gorenja oz. popolne oksidacije sta ogljikov dioksid in voda. Ob ohladitvi izhlapela voda kondenzira in oblikuje meglo, roso oz. tvori oblake.

S padavinami voda prehaja na vrhnjo plast preperelega dela zemeljske skorje. Sistem por v tleh deluje kot drobno sito, ki zadržuje različne prašne delce ter prepušča površinsko in meteorno vodo ter s tem napaja podzemno vodo – podtalnico. Ob neprepustnih plasteh tal pod zemeljskim površjem se podtalnica zbira v vodonosnikih, ki so vir vode za antropogeno uporabo. Pomemben vir vode za človeško uporabo se nahaja tudi tam, kjer se vodonosnik stika z zemeljsko površino in se podzemna voda izlije na površje (izvir).

Tla poleg fizikalnega filtriranja preko sistema por opravljajo še kemijsko filtriranje, naloge nevtralizacije in razgradnje škodljivih ali nevarnih snovi s pomočjo rastlin in mikroorganizmov, vendar le do določene meje oz. samoočiščevalne sposobnosti. V izogib onesnaženju oz. prekomerni obremenitvi vode so na območjih, kjer se nahajajo črpališča pitne vode, vzpostavljena vodovarstvena območja različnih ravni. Na teh območjih je dovoljeno izključno ekološko kmetijstvo, ki zagotavlja trajnostno rabo kmetijske zemlje in omogoča ohranjanje čistih vodnih virov.

V ekološkem kmetijstvu ne uporabljamo lahkotopnih mineralnih gnojil in fitosanitarnih sredstev, ki so vir amonija, nitrata in nitrita, pesticidov, lahkohlapnih halogenih organskih spojin ter težkih kovin v vodovodni in ustekleničeni vodi. Po monitoringih pitne vode v Sloveniji so te snovi v vodi večkrat prisotne v koncentracijah, višjih od dovoljene meje, in to predvsem na območjih z intenzivnejšim kmetijstvom. Precej pogosteje pa so ugotovljene zaznavne količine teh snovi v mejah, ki naj po do sedaj znanih in dokazanih raziskavah ne bi negativno vplivale na splošno javno zdravje.

V Sloveniji je bilo v letu 2020 od vseh kmetijskih zemljišč, ki se uporabljajo, samo 10 % vključenih v ekološko kmetijstvo (v Avstriji npr. že preko 25 %). Pogostejše poseganje po certificiranih lokalnih ekoloških izdelkih in pridelkih s slovenskih ekoloških kmetij, ki bo spodbudilo konvencionalne kmetije, da se preusmerijo v ekološko kmetijstvo, bo dvignilo kakovost pitne vode v Sloveniji in preprečilo morebitne sedaj še neznane negativne učinke ostankov mineralnih gnojil in fitosanitarnih sredstev v vodi in hrani na zdravje ljudi.

Domače, sonaravno, lokalno, integrirano, izbrana kakovost itd. – to za kakovostno pitno vodo ni dovolj. Odgovor se skriva v certificiranem ekološkem kmetijstvu.

Ob teh vsebinah so se otroci v Vrtcu Antona Medveda Kamnik igrali na delavnicah oz. predstavitvi okoljskega produkta Tla v funkciji čiščenja vode, ki je potekala v sklopu operacije LEADER/CLLD: Lokalno kroženje hranil – ekološki vrtovi. Operacijo preko LAS-a Srce Slovenije sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je odgovorno Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje.